Atletski klub Radovljica

TROSKOK:
Skakalci troskoka združujejo hitrost, odrivno moč in natančnost. V letu 1987 so se dolgo leta tej izrazito moški disciplini pridružile še ženske, danes najboljše skačejo že krepko preko 15 m.
Troskok se sestoji iz poskoka, koraka in skoka. Tekmovalec se v poskok odrine z odrivno nogo, doskoči na isto, pri koraku pristane na drugo, s katero se odrine v skok in doskok. Doskok je praviloma sonožen.
SKOK V DALJINO:
Skok v daljino sodi med najatraktivnejše atletske discipline. Hitrost, odrivna moč in let po zraku, vse to dela skok v daljino zanimiv. Glavni elementi skoka v daljino so hiter zalet, natančen in močan odriv z odrivne deske, faza leta in dovršen doskok. Praviloma najboljše skakalce v daljino odlikujeta hitrost in močan odriv. Tehnika skoka v daljino se je spreminjala od vleknjene, do koračne tehnike, katera se danes največ uporablja. Bistvo obeh pa je čim boljša priprava za dober doskok.
SKOK V VIŠINO:
Skok v višino je ena od najatraktivnejših in popularnih atletskih disciplin. Osnovno pravilo je, da se odrineš z eno nogo in da s celim telesom preskočiš letvico , ki je na stojalih. Letvica mora ostati na stojalih, da se šteje za uspešen skok. Tekmovalec si sam izbere začetno višino, katero  bo skakal in lahko skače toliko časa dokler ne poruši letvice trikrat zaporedoma.  Višine letvice na tekmovanju so določene v naprej, šele ko tekmovalec ostane sam si lahko višino izbere  tekmovalec.
MEST DISKA:
Met diska je osnovna disciplina olimpijskih iger in je ena najstarejših atletskih disciplin, saj je bil met diska že v antični Grčiji  v olimpijskem programu. Seveda se je tehnika v času modernih olimpijskih iger precej spremenila in izpopolnila. Na videz je met diska dokaj enostaven, v krogu se zavrtiš okoli svoje osi, nato sledi izmet.  Za napredek pa je potrebno nekaj več.
MET KOPJA:
Začetki meta kopja, kot tekmovalne discipline, segajo v staro Grčijo, kjer je bil met kopja najprej namenjen vojskovanju in tudi zabavi. Kot tekmovalna disciplina se je pojavil prvič na starogrških igrah leta 708 pred našim štetjem. Tedanja kopja so bila lažja in krajša (približno 400 gin 240 cm), tekmovalci pa so jih metali s trakovi, ki so si jih vezali na kopje. Bila so v celoti iz lesa, ponavadi iz tise in bezga.Prvi znani metalec tistega časa je bil Hercules.
MET KLADIVA:
Met kladiva je v programu modernih olimpijskih iger že od samega začetka, od leta 1900. Metalec kladiva mora biti visoke postave, mora imeti optimalne konstitucijske značilnosti metalca, pri tem  pa mora biti tudi gibčen, okreten, saj  met kladiva bazira na hitrosti  in pospeševanju  iz obrata v obrat, saj gre za specifično obliko rotacijskega gibanja. Pospeševanje hitrosti rotacije zahteva posebne motorične sposobnosti, kot je koordinacija, moč, orientacijo v prostoru.
HITRA HOJA:
Hitra hoja poteka na cestah, najpogostejše razdalje so10 km,20 kmin50 km.